Med slovenskimi vozniki se v zadnjih dneh ponovno krešejo razprave o cenah goriva. Ob rekordnih oziroma zelo visokih cenah dizla in negotovosti na svetovnih energetskih trgih se po družbenih omrežjih širijo pozivi k 24-urnemu bojkotu bencinskih servisov. Sporočilo je preprosto: v soboto naj bi vozniki za en dan prenehali točiti gorivo in s tem pokazali nezadovoljstvo zaradi cen.
Pomembno pa je poudariti, da za zdaj ni mogoče potrditi, da gre za uradno organizirano nacionalno akcijo oziroma da se bo bojkotu pridružilo večje število slovenskih voznikov. Gre predvsem za pozive, ki se širijo po spletu. Zato je treba informacije o sobotnem bojkotu razumeti kot napoved oziroma poziv, ne kot že potrjen dogodek.
Cene goriva ponovno v središču pozornosti
Razlog za novo nezadovoljstvo je predvsem cena dizelskega goriva. Slovenski vozniki se soočajo z razmerami, v katerih je cena dizla presegla pomembno psihološko mejo dveh evrov za liter. 24ur je 21. septembra poročal, da bo cena dizelskega goriva prvič v zgodovini presegla dva evra.
Za številne ljudi to ni zgolj vprašanje nekaj dodatnih centov pri vsakem točenju. Gorivo je neposredno povezano s stroški vsakodnevnega življenja. Dražji prevoz lahko vpliva na stroške podjetij, prevoznikov, kmetov in drugih dejavnosti, posredno pa tudi na cene izdelkov in storitev.
Prav zato se ob vsaki večji podražitvi hitro pojavi vprašanje, ali lahko potrošniki s skupnim odzivom vplivajo na trg.
Kaj naj bi pomenil 24-urni bojkot?
Poziv, ki kroži med uporabniki družbenih omrežij, temelji na ideji, da bi vozniki za 24 ur prenehali obiskovati bencinske servise.
Če bi se takšnemu pozivu dejansko pridružilo veliko število ljudi, bi bil učinek predvsem simboličen. Potrošniki bi želeli pokazati, da niso zadovoljni s cenami in da pričakujejo ukrepe, ki bi zmanjšali pritisk na njihove denarnice.
Podobne akcije so se v preteklosti pojavljale tudi v drugih državah. Na Hrvaškem je na primer leta 2012 po Facebooku zaokrožil poziv k 24-urnemu bojkotu bencinskih črpalk zaradi visokih cen goriva.
Toda pri takšnih akcijah je vedno ključno vprašanje: koliko ljudi se jim dejansko pridruži?
Ali bo bojkot res vplival na cene?
To je veliko bolj zapleteno vprašanje.
Cena goriva ni odvisna samo od tega, koliko ljudi določen dan natoči gorivo. Na končno maloprodajno ceno vplivajo svetovne cene nafte, tečaji valut, stroški rafiniranja, logistika, davki, trošarine in način oblikovanja cen na posameznem trgu.
Petrol je v zadnjih mesecih večkrat opozarjal na razmere na mednarodnih energetskih trgih. Družba je septembra poudarila, da na trg vplivajo zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih.
Zato enodnevni bojkot sam po sebi ne more neposredno spremeniti svetovne cene nafte. Lahko pa ima drugačen učinek: ustvari javni pritisk in opozori na nezadovoljstvo potrošnikov.
Slovenski vozniki so že doživeli težave z gorivom
Letošnje leto je pokazalo, kako hitro lahko pride do izrednih razmer na trgu goriv.
Marca so se slovenski vozniki soočali z omejitvami in težavami pri oskrbi. Na nekaterih bencinskih servisih je goriva zmanjkovalo, zaradi povečanega povpraševanja pa so nastajale tudi čakalne vrste. Vlada je takrat uvedla omejitve količine goriva, ki jo je bilo mogoče natočiti.
Petrol je takrat pojasnjeval, da težava ni bila pomanjkanje goriva v skladiščih, ampak predvsem nenadno povečanje povpraševanja, ki je preseglo logistične zmogljivosti posameznih prodajnih mest.
Ta izkušnja je pomembna tudi pri razumevanju današnjih razmer. Ko se med ljudmi razširi občutek, da bodo cene še naprej rasle, lahko mnogi začnejo gorivo kupovati prej in v večjih količinah. Posledica pa je lahko dodatni pritisk na dobavno verigo.
Zakaj so vozniki tako občutljivi na ceno dizla?
Dizel je še posebej pomemben za gospodarstvo. Uporabljajo ga osebni avtomobili, dostavna vozila, tovornjaki, avtobusi, kmetijska mehanizacija in številna druga vozila.
Če se cena goriva poveča za nekaj centov, je razlika pri enem polnem rezervoarju morda videti majhna. Pri vozilu, ki naredi več deset tisoč kilometrov na leto, pa se lahko strošek hitro poveča.
Še večji pomen ima cena goriva pri podjetjih, ki imajo več vozil. Prevoznik, ki vsak dan porabi velike količine dizla, podražitve ne more preprosto prezreti. Višji stroški se lahko sčasoma odrazijo tudi pri cenah prevozov.
Podobno velja za kmete in druga podjetja, kjer je gorivo pomemben del proizvodnih stroškov.
Kaj pa če se bo sobotnega bojkota udeležilo veliko ljudi?
Če bi se v soboto velik del voznikov odločil, da goriva ne bo točil, bi bili bencinski servisi lahko precej manj obiskani.
Toda treba je razlikovati med odlogom nakupa in dejanskim zmanjšanjem porabe.
Če nekdo v soboto ne natoči goriva, ga bo morda moral natočiti v petek ali nedeljo. V takšnem primeru skupna količina porabljenega goriva ostane skoraj enaka.
Zato bi bil morebitni učinek enodnevnega bojkota predvsem odvisen od njegovega obsega in od tega, ali bi se potrošnja dejansko zmanjšala ali bi vozniki nakup samo prestavili.
Največje vprašanje ostaja: kdo organizira akcijo?
Prav tukaj je potrebna previdnost.
Po preverjanju aktualnih spletnih virov ni mogoče potrditi jasnega uradnega organizatorja, ki bi predstavljal nacionalni bojkot slovenskih bencinskih servisov za to soboto. Zato ni mogoče zanesljivo trditi, da bodo »slovenski vozniki« kot celota v soboto pustili črpalke prazne.
Bolj natančno je govoriti o spletnem pozivu k bojkotu, ki se lahko širi med posamezniki in skupinami.
Če se bo akcija v prihodnjih dneh množično razširila, se lahko slika hitro spremeni.
Cene bodo še naprej odvisne predvsem od širšega trga
Ne glede na morebitni sobotni bojkot bo gibanje cen goriva odvisno od širših gospodarskih in geopolitičnih dejavnikov.
Na svetovnih trgih so v zadnjem obdobju prisotne velike negotovosti, kar se lahko hitro odrazi na cenah energentov. Petrol je septembra opozarjal prav na vpliv geopolitičnih razmer in motenj na mednarodnih energetskih trgih.
Zato bo za slovenske voznike pomembno predvsem, kako se bodo gibale svetovne cene nafte in kako se bodo oblikovale domače maloprodajne cene.
Sobotni poziv pa kaže nekaj drugega: nezadovoljstvo zaradi stroškov goriva je med potrošniki očitno tema, ki hitro pritegne pozornost.
Če bo poziv ostal omejen na družbena omrežja, bo njegov vpliv verjetno predvsem simboličen. Če pa bi se mu pridružilo večje število ljudi, bi lahko postal opazen potrošniški protest.
Za zdaj zato velja predvsem: bojkot za soboto je poziv, ne potrjena vseslovenska akcija. Vozniki, ki ga želijo podpreti, naj preverijo izvor poziva in morebitne nove informacije organizatorjev, preden ga obravnavajo kot uradno napovedan dogodek.
Leave a Reply