Slovenska gospodinjstva se jeseni znova soočajo z vprašanjem, koliko bo stalo vsakodnevno življenje. Cene goriv se v zadnjih tednih hitro spreminjajo, na svetovnih trgih pa ostajajo prisotni številni dejavniki, ki lahko vplivajo tudi na cene hrane. Ob tem je v javnosti vse več pozornosti deležna napoved Oxford Economics, po kateri bi se lahko cene hrane letos zvišale za 11,8 odstotka.
Pomembno je poudariti, da številka 11,8 odstotka ni napoved, da se bo v Sloveniji prav vsako živilo podražilo za toliko. Gre za oceno gibanja cen hrane na širšem oziroma globalnem trgu. Končna cena v slovenskih trgovinah je odvisna od številnih drugih dejavnikov, med njimi stroškov proizvodnje, predelave, transporta, trgovskih marž in davkov.
Kljub temu je opozorilo pomembno. Če se bodo podražile ključne surovine, energenti in transport, bodo pritiski prej ali slej lahko prišli tudi do potrošnikov.
Gorivo že predstavlja velik pritisk
Cene goriva so v Sloveniji v zadnjih tednih občutno nihale. Od 15. do 21. septembra je bila najvišja dovoljena cena litra dizelskega goriva zunaj avtocest 1,991 evra, liter 95-oktanskega bencina pa je stal 1,728 evra.
Za voznika, ki v rezervoar natoči 50 litrov dizla, to pomeni skoraj 100 evrov. Še pomembnejše pa je, da gorivo ni strošek samo za posameznega voznika.
Dizelsko gorivo uporabljajo prevozniki, kmetje, gradbena podjetja, dostavne službe in številne druge dejavnosti. Če se stroški transporta povečajo, se lahko del tega povečanja sčasoma prenese na cene blaga in storitev.
Prav zato je cena goriva pomembna tudi za tiste, ki avtomobila skoraj ne uporabljajo. Hrana, pijača, gradbeni material in številni drugi izdelki morajo namreč priti od proizvajalca do trgovine.
V torek nov dvig?
Po poročanju 24ur naj bi se cena dizla po naslednjem izračunu povzpela nad dva evra za liter, bencin pa naj bi se približal 1,80 evra. Napovedi temeljijo na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in aktualnih izračunih.
To bi pomenilo dodatno breme za voznike, predvsem za tiste, ki se vsak dan vozijo na delo in nimajo realne možnosti, da bi avtomobil opustili.
Toda vprašanje ni samo, koliko bo stal liter goriva. Pomembno je tudi, koliko časa bodo visoke cene vztrajale.
Če gre za kratkotrajno podražitev, je vpliv na gospodarstvo lahko omejen. Če pa visoke cene ostanejo več tednov ali mesecev, podjetja začnejo iskati načine za pokrivanje višjih stroškov. Pri delu podjetij se to lahko pokaže tudi v višjih cenah njihovih izdelkov ali storitev.
Hrana bi lahko bila naslednja velika skrb
Oxford Economics ocenjuje, da bi se lahko svetovne cene hrane letos povečale za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Med proizvodi, pri katerih so pritiski posebej izraziti, so žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki.
Razlogov je več.
Letošnje ekstremne vremenske razmere so vplivale na pridelavo v številnih evropskih državah. Vročinski valovi in suša zmanjšujejo pridelek, hkrati pa višje cene energije in gnojil povečujejo stroške kmetijske proizvodnje.
Na cene vplivajo tudi geopolitične razmere. Vojna v Ukrajini je pomembna za svetovne tokove žita, dodatne negotovosti pa povzročajo razmere na Bližnjem vzhodu.
Vse to ustvarja kombinacijo dejavnikov, ki lahko povečujejo stroške v prehranski verigi.
11,8 odstotka ni 11,8 odstotka v vsaki trgovini
Pri tem je treba biti previden. Če bi nekdo danes za živila porabil 500 evrov mesečno, to ne pomeni avtomatično, da bo moral po napovedi za enako košarico plačati 559 evrov.
Napoved 11,8 odstotka se nanaša na širše gibanje cen hrane in ni neposredna napoved slovenskih maloprodajnih cen.
Na končno ceno vplivajo tudi konkurenca med trgovci, pogodbe z dobavitelji, zaloge, akcije, trgovske marže in lokalna proizvodnja.
Kljub temu lahko daljše obdobje visokih stroškov povzroči pritisk na celotno prehransko verigo.
Pri svežem sadju in zelenjavi se lahko spremembe pokažejo hitreje, medtem ko lahko pri predelanih izdelkih mine več časa, preden se višji stroški surovin in energije odrazijo na policah.
Vlada poskuša omejiti pritisk na goriva
Slovenska vlada je v zadnjih mesecih sprejela več ukrepov za blaženje posledic visokih cen energentov. Regulirane cene goriv se izračunavajo na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaja dolar–evro.
Septembra je vlada sprejela tudi spremembo izračuna modelske cene goriv. Po navedbah ministrstva naj bi črtanje določb glede biokomponent pri dizlu pomenilo približno sedem centov manjši pritisk na ceno litra dizelskega goriva.
Država je poleg tega pripravila interventne ukrepe za najbolj prizadete sektorje. Posebna pomoč je namenjena predvsem cestnim prevoznikom ter kmetijstvu in gozdarstvu, saj so te dejavnosti neposredno odvisne od cen goriva.
Kaj to pomeni za običajno gospodinjstvo?
Za družinski proračun je problem predvsem kombinacija več različnih stroškov.
Če se podraži gorivo, se poveča strošek poti na delo. Če se podraži ogrevanje, se povečajo zimski izdatki. Če se hkrati zvišajo cene hrane, mora družina za osnovne nakupe nameniti več denarja.
Pri gospodinjstvu z omejenimi prihodki se takšne spremembe hitro poznajo.
Dodatnih 20 ali 30 evrov mesečno za gorivo in podobno povečanje pri hrani za nekatere predstavlja precejšen strošek. Če se temu pridružijo še višji stroški elektrike, najemnine, kreditov ali drugih storitev, se razpoložljivi dohodek lahko hitro zmanjša.
Janševe obljube in realnost cen
V politični razpravi imajo cene življenjskih potrebščin pomembno vlogo. Janez Janša in njegova politična stran so vprašanje cen goriv in hrane izpostavljali kot eno od pomembnih tem.
Vendar pa na cene nafte in številnih prehranskih surovin Slovenija nima popolnega vpliva. Cene na svetovnem trgu določajo številni dejavniki, od proizvodnje in povpraševanja do vojn, vremenskih razmer in logističnih poti.
Zato bo tudi pri morebitnih ukrepih slovenske vlade pomembno, kako dolgo bodo trajali in kakšen bo njihov dejanski učinek na končne cene.
Obljuba o nižjih cenah je ena stvar, končni račun v trgovini in na bencinski črpalki pa druga.
Največje vprašanje je, kaj bo jeseni
Slovenija trenutno še nima razloga, da bi 11,8-odstotno številko razumela kot zagotovljeno podražitev vseh živil. Tudi Banka Slovenije je septembra opozorila, da se je medletna rast cen hrane upočasnjevala; julija je bila pri hrani 1,2-odstotna. Hkrati pa je opozorila, da bi se lahko višji stroški energije v prihodnjih mesecih prenesli tudi v cene hrane.
Prav to je trenutno največja negotovost.
Če se bodo cene nafte stabilizirale in se bodo vremenske razmere izboljšale, je lahko pritisk manjši. Če pa bodo energenti ostali dragi, proizvodnja hrane dražja in svetovne dobavne poti negotove, bo pritisk na trgovske police večji.
Za potrošnike zato prihaja obdobje, v katerem bo pomembna vsaka podražitev.
Dizel okoli dveh evrov za liter je že sam po sebi velik strošek. Če se mu pridružijo še višje cene hrane, ogrevanja in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, bo vprašanje življenjskih stroškov ponovno v ospredju.
In prav tu se bo pokazalo, koliko lahko državni ukrepi dejansko ublažijo posledice svetovnih podražitev – ter koliko bo moral na koncu plačati potrošnik.
Leave a Reply