Slovensko politično dogajanje je v zadnjih dneh zaznamovala nova spletna peticija, ki jo je sprožil nekdanji dolgoletni politik SDS Miha Brejc. Njegov poziv k odstopu oziroma odpoklicu predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića je v zelo kratkem času pritegnil veliko pozornosti javnosti. Po podatkih, ki krožijo v javnosti, je bilo v približno 24 urah zbranih že okoli 15.000 podpisov. Pred tem so poročali, da je peticijo v manj kot enem dnevu podpisalo več kot 11.000 ljudi.
Takšen odziv je zanimiv predvsem zato, ker je Brejc svojo pobudo predstavil kot način, s katerim lahko državljani izrazijo svoje nezadovoljstvo. Prepričan je, da je treba na določena ravnanja v slovenski politiki opozoriti tudi takrat, ko običajni politični mehanizmi po njegovem mnenju ne prinesejo ustreznega odgovora.
Peticija je objavljena pod pozivom »Stevo, go home!«, njen cilj pa je predvsem javni pritisk na Stevanovića. Brejc meni, da predsednik državnega zbora s svojim ravnanjem ne prispeva k spoštovanju ustavnih in demokratičnih standardov. Med razlogi za svojo pobudo izpostavlja tudi dogajanje okoli parlamentarnih postopkov in vprašanje ustanovitve preiskovalne komisije, povezane z afero Black Cube.
Pomemben del zgodbe je tudi dejstvo, da Brejc danes nastopa precej bolj kritično do političnega dogajanja, kot bi morda pričakovali glede na njegovo dolgoletno politično pot. Bil je vidni član SDS, minister, poslanec in evropski poslanec. V zadnjem obdobju je javno izražal tudi kritična stališča do Janeza Janše in političnih razmer na desnici.
Prav zato je njegova nova pobuda deležna dodatne pozornosti. Del javnosti jo razume kot poskus opozarjanja na vprašanja politične odgovornosti, drugi pa so do nje precej bolj skeptični. Na družbenih omrežjih se je namreč pojavila tudi razprava o tem, kdo zbira podatke podpisnikov, kako se podpisi preverjajo in kakšna je njihova dejanska politična teža.
Pri številki 15.000 podpisov je zato pomembno poudariti, da gre za število oddanih podpisov v spletni peticiji in ne za uradni referendum ali formalno glasovanje o razrešitvi predsednika državnega zbora. Sama peticija zato še ne pomeni, da bo Stevanović zaradi nje avtomatično izgubil funkcijo. Njena politična teža je predvsem v javnem pritisku in sporočilu, ki ga podpisniki pošiljajo političnemu vrhu.
Kljub temu je hitrost zbiranja podpisov pomemben pokazatelj zanimanja javnosti. Če je mogoče v samo enem dnevu zbrati več tisoč oziroma okoli 15.000 podpisov, to kaže, da je tema uspela doseči precejšen del politično zainteresirane javnosti. Vprašanje pa ostaja, kako se bo gibanje razvijalo v naslednjih dneh in ali bo število podpisov še naprej hitro naraščalo.
Brejc je ob predstavitvi pobude poudarjal, da ga moti stanje politične kulture in odnos do ustavnih pravil. Po njegovem mnenju je prišlo do položaja, ko je treba javnost dodatno vključiti v razpravo o odgovornosti nosilcev najvišjih državnih funkcij. Peticija naj bi bila zato tudi neke vrste poziv državljanom, naj povedo, kaj si mislijo o trenutnem političnem dogajanju.
Na drugi strani Stevanovićevi podporniki in del komentatorjev opozarjajo, da sama peticija nima enake pravne moči kot formalni postopki v državnem zboru. Zato bo zanimivo predvsem spremljati, ali bo pobuda ostala na ravni spletnega zbiranja podpisov ali pa bo prerasla v širšo politično kampanjo.
Pri tem bo pomembna tudi transparentnost celotnega postopka. Javnost bo želela vedeti, kdo je odgovoren za zbiranje podpisov, kako se podatki obdelujejo in ali so vsi podpisi preverljivi. To je pomembno pri vsaki spletni peticiji, še posebej pa pri pobudi, ki se neposredno dotika najvišjih političnih funkcij v državi.
Za zdaj pa je jasno, da je Brejčeva pobuda v zelo kratkem času postala ena od odmevnejših političnih spletnih akcij. Število podpisov je hitro naraslo, razprava na družbenih omrežjih pa kaže, da je tema močno razdelila javnost.
Ne glede na politično pripadnost podpisnikov bo naslednjih nekaj dni pokazalo, ali bo začetni zagon vztrajal. Če bo število podpisov še naprej naraščalo, bo politični pritisk na Stevanovića zagotovo večji. Če pa se bo zanimanje hitro zmanjšalo, bo peticija verjetno ostala predvsem izraz trenutnega nezadovoljstva dela javnosti.
Ena stvar je zato že zdaj očitna: vprašanje Stevanovićevega položaja je dobilo novo dimenzijo. Miha Brejc je s spletno peticijo odprl novo politično fronto, odziv približno 15.000 podpisnikov v prvih 24 urah pa kaže, da je za takšno razpravo med Slovenci očitno precej zanimanja.
Leave a Reply