Novo razkritje, povezano s predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem, je v Sloveniji odprlo novo vprašanje o njegovi politični prihodnosti. Po poročanju več slovenskih medijev Stevanović ljubljanski Filozofski fakulteti ni v celoti poravnal obveznosti, povezanih z doktorskim študijem. Fakulteta je potrdila, da so ga zaradi neplačanih računov najprej opominjali, nato pa vložili predlog za izvršbo.
Informacija prihaja v posebej občutljivem trenutku. O položaju Zorana Stevanovića se je v državnem zboru razpravljalo že pred nekaj dnevi, saj je opozicija zahtevala njegovo razrešitev z mesta predsednika parlamenta. Predlog na tajnem glasovanju 22. septembra ni dobil potrebne podpore. Za razrešitev je glasovalo 37 poslancev, proti pa 49, zato je Stevanović ostal na položaju.
Novo razkritje povezano z doktorskim študijem
Po informacijah, ki jih je objavil Delo, je Stevanović med letoma 2014 in 2020 obiskoval doktorski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, vendar študija ni zaključil. Fakulteta je za N1 potrdila, da svojih obveznosti ni poravnal v celoti. Višine dolga fakulteta uradno ni razkrila.
Delo medtem poroča, da naj bi šlo za približno 7.800 evrov, vendar ta znesek ni bil uradno potrjen s strani fakultete. Pomembna je tudi okoliščina, da naj bi fakulteta predlog za izvršbo vložila prepozno, zato izterjava po poročanju medijev ni bila uspešna.
Sama informacija o neporavnanih študijskih obveznostih zato odpira več vprašanj, vendar je treba ločiti med dejstvom, da obveznosti niso bile v celoti poravnane, in vprašanjem morebitne politične odgovornosti.
Kaj je Stevanović povedal o doktoratu?
Posebno pozornost je vzbudila tudi navedba o izobrazbi. Po poročanju N1 je Stevanović na svojem profilu na Facebooku več let pri podatkih o izobrazbi navajal »doktorat znanosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani«. Hkrati je bilo kasneje pojasnjeno, da doktorata ni dokončal.
Stevanović je v preteklosti zanikal, da bi se predstavljal kot doktor znanosti. Pojasnil je, da je navedba pomenila, da je študiral na doktorskem študiju, ne pa da je doktorat že pridobil. Tudi ta razlika je pomembna pri razumevanju celotne zgodbe.
Novo razkritje zato ni neposredno dokaz, da bi Stevanović pridobil akademski naziv, ki ga ni dokončal. Gre predvsem za vprašanje neporavnanih finančnih obveznosti do fakultete in načina, kako je bila njegova izobrazba predstavljena v javnosti.
Prihaja odstop?
Vprašanje, ki se po novem razkritju postavlja v javnosti, je, ali bo Stevanović zaradi novih informacij odstopil.
Za zdaj ni javno potrjeno, da bi napovedal odstop. Še več, pred nekaj dnevi je uspešno prestal glasovanje o predlogu za svojo razrešitev v državnem zboru. To pomeni, da trenutno ostaja predsednik DZ.
Stevanović je že ob razpravi o predlogu za razrešitev zavzel jasno stališče. Predlog je razumel kot legitimno parlamentarno sredstvo in kot del širšega političnega konflikta. Po njegovih besedah je državni zbor doslej vodil odgovorno ter pri svojem delu zagotavljal možnost parlamentarne razprave.
Tudi koalicijske poslanske skupine so ga v razpravi podprle. Opozicija mu je očitala ravnanje pri odločanju o dnevnem redu parlamentarnih sej in vprašanje parlamentarnih preiskav, medtem ko so njegovi podporniki poudarjali, da o dnevnem redu na koncu odločajo poslanci in ne predsednik DZ osebno.
Nova zgodba prihaja po že številnih pritiskih
Razkritje o študijskih obveznostih ni prvi primer, zaradi katerega je Stevanović v zadnjih mesecih pod povečanimi pritiski.
Avgusta je Miha Brejc začel zbirati podpise za peticijo, s katero je zahteval Stevanovićev odstop. Peticija je zelo hitro presegla prvotno zastavljen cilj 10.000 podpisov. Kasneje je bilo spletno zbiranje zaradi zaznanih nenavadnih vnosov ustavljeno, Brejc pa je napovedal nadaljevanje zbiranja podpisov na klasičen način.
Pri spletnem zbiranju je bilo zaznanih več tisoč vnosov iz Izraela in Indije. Brejc je navedel, da so preverili zbrane podpise ter odstranili podvojene in očitno neveljavne vnose. Zaradi vprašanj glede obdelave osebnih podatkov se je v zadevo vključil tudi Informacijski pooblaščenec.
Celotna zgodba je tako že več tednov predmet političnih polemik.
Stevanović ostaja na položaju
Kljub vsem pritiskom je trenutna situacija jasna: Zoran Stevanović ostaja predsednik državnega zbora.
Poslanci so 22. septembra glasovali o predlogu za njegovo razrešitev. Predlog ni dobil potrebne večine. Za razrešitev je bilo 37 poslancev, proti 49, kar pomeni, da je Stevanović funkcijo obdržal.
Novo razkritje o neporavnanih študijskih obveznostih zato samo po sebi ne pomeni njegovega avtomatičnega odstopa. Prav tako trenutno ni potrditve, da bi Stevanović zaradi tega napovedal umik s položaja.
Bo pa nova informacija zagotovo predmet nadaljnjih političnih odzivov.
Kaj sledi?
V prihodnjih dneh bo ključno predvsem to, kako se bo na razkritje odzval Stevanović sam in ali bodo politične stranke zaradi njega zahtevale dodatna pojasnila.
Pomembno bo tudi, ali bodo objavljene dodatne informacije o študiju, računih in postopku izvršbe. Filozofska fakulteta je potrdila obstoj neporavnanih obveznosti, vendar višine dolga ni javno navedla. Mediji pri tem omenjajo znesek okoli 7.800 evrov, vendar gre za podatek iz medijskih virov in ne za uradno potrjen znesek fakultete.
Za zdaj zato ostaja odprto predvsem politično vprašanje: ali bo novo razkritje vplivalo na Stevanovićev položaj ali pa bo tudi to postalo del širše politične polemike, ki ga spremlja od začetka njegovega mandata.
Jasno je, da je predsednik DZ v zadnjih mesecih postal ena izmed bolj izpostavljenih oseb slovenske politike. Od peticije za njegov odstop, razprave o parlamentarnem delu in predloga za razrešitev do najnovejšega razkritja o študijskih obveznostih se okoli njegovega imena vrstijo nova vprašanja.
Toda odgovor na vprašanje, ali bo zaradi tega odstopil, za zdaj ne obstaja. Dejstvo je, da je predlog za njegovo razrešitev že prestal glasovanje in da je Stevanović položaj obdržal. Za morebitni odstop bi moral sam sprejeti takšno odločitev oziroma bi se morala politična situacija bistveno spremeniti.
Novo razkritje bo zato predvsem nov test za njegovo politično pozicijo. Javnost bo zdaj čakala na njegova pojasnila in na odziv parlamentarnih strank. Do takrat pa ostaja Zoran Stevanović predsednik državnega zbora.
Leave a Reply