V slovenski politiki se je odprlo novo vprašanje, povezano s položajem predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Nekdanji evropski poslanec SDS Miha Brejc je javno pozval k zbiranju podpisov za njegov odpoklic. Akcijo je pospremil z neposrednim sporočilom »Stevo, go home!«, s katerim želi opozoriti na svoje prepričanje, da Stevanović s svojim delovanjem povzroča škodo slovenskemu političnemu prostoru.
Brejc želi zbrati najmanj 10.000 podpisov. Kot je zapisal na Facebooku, želi s tem predsedniku državnega zbora pokazati, da je čas za njegov odhod. Za zbiranje podpisov je navedel posebno spletno stran stevogohome.si, kjer lahko zainteresirani izrazijo podporo pobudi.
Pobuda prihaja v času, ko je Zoran Stevanović že več mesecev ena bolj izpostavljenih osebnosti slovenskega političnega dogajanja. Njegova izvolitev na mesto predsednika državnega zbora je bila deležna številnih kritik, predvsem zaradi politične kombinatorike, ki je spremljala oblikovanje nove parlamentarne večine. Brejc je bil do njegove izvolitve kritičen že pred začetkom aktualne pobude.
V junijskem intervjuju za Reporter je Stevanovića označil za nekompetentnega in neprimernega za vodenje državnega zbora ter izrazil prepričanje, da je stranka Resni.ca svoj položaj povezala s podporo pri izvolitvi predsednika parlamenta. Pri tem je uporabil tudi izraz »politična korupcija«, vendar gre za Brejčevo politično oceno in ne za pravnomočno ugotovljeno dejstvo.
Prav vprašanje političnega dogovarjanja je eno osrednjih ozadij aktualnega spora. Stranka Resnica Zorana Stevanovića se formalno ni pridružila koaliciji Janeza Janše, vendar je v parlamentu podpirala oziroma napovedovala podporo nekaterim predlogom nove oblasti. Že maja je N1 opozoril na nenavaden položaj stranke, ki se je predstavljala kot opozicijska, hkrati pa je bila pripravljena zagotavljati poslanske glasove pri pomembnih koalicijskih projektih.
Stevanović je pozneje pojasnil, da Resnica ostaja v opoziciji in da bo podpirala tisto, kar ocenjuje kot dobro za Slovenijo, ter nasprotovala predlogom, ki po njihovem mnenju niso v korist države. Konec junija je tudi zavrnil podpis sporazuma o partnerstvu z vlado, saj v njem po njegovih besedah niso videli vsebinskega smisla.
Prav ta politična dvojnost je postala predmet številnih kritik. Za del opozicije in kritikov oblasti je Stevanović primer politike, v kateri se formalna opozicijska drža prepleta s podporo posameznim potezam vladajoče večine. Za njegove podpornike pa gre za samostojno politično odločanje, pri katerem se vsak predlog ocenjuje posebej.
Miha Brejc je pri tem vse ostrejši. Njegova kritika Stevanovića ni nova. Že julija je zapisal, da je Stevanović s svojim ravnanjem po njegovem mnenju razvrednotil parlament. Brejc je širše dogajanje opisoval kot problematično za delovanje institucij in razmerje med različnimi vejami oblasti.
Zdaj je svojo kritiko nadgradil s konkretno akcijo zbiranja podpisov. Cilj 10.000 podpisov je predvsem politično sporočilo. Ni mogoče enačiti z avtomatičnim pravnim postopkom za razrešitev predsednika državnega zbora. Njegov pomen je predvsem v tem, koliko podpore bo pobuda dejansko pridobila med državljani in kako močan politični pritisk lahko ustvari.
Vprašanje je tudi, ali bo akcija ostala omejena na spletno zbiranje podpore ali pa se bo razvila v širšo politično kampanjo. Če bi Brejcu uspelo zbrati več tisoč podpisov, bi to lahko postalo pomemben argument njegovih kritikov pri zahtevi po spremembi na vrhu državnega zbora. Če pa bo odziv šibek, bo pobuda verjetno ostala predvsem izraz nezadovoljstva posameznega dela politične javnosti.
Dogajanje je zanimivo tudi zaradi Brejčeve politične preteklosti. Nekdanji vidni član SDS je iz stranke izstopil že leta 2012, vendar je tudi letos zelo aktiven pri komentiranju slovenske politike. V zadnjih mesecih je ostro kritiziral različne poteze nove oblasti, Janeza Janšo, Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića.
Zato akcija »Stevo, go home!« ni zgolj osebni spor med dvema politikoma. Postala je del širše razprave o tem, kdo ima v novi politični konfiguraciji Slovenije dejansko moč, kako se sklepajo parlamentarni dogovori in kakšna naj bo vloga predsednika državnega zbora.
Za zdaj ostaja ključno vprašanje, koliko ljudi bo pripravljeno Brejčevo pobudo podpreti s svojim podpisom. Cilj je jasen – najmanj 10.000 podpisov. Ali bo ta številka dosežena in ali bo imela politične posledice, pa bo pokazal odziv javnosti v prihodnjih dneh.
Ena stvar je že jasna: politični spor okoli Zorana Stevanovića se s tem ne zaključuje. Nasprotno, z javnim zbiranjem podpisov dobiva novo dimenzijo.
Leave a Reply